Vinorodna dežela Podravje, poimenovana po reki Dravi, se na vzhodu Slovenije ponaša z legami, ki se uvrščajo med 4 odstotke najboljših vinorodnih leg na svetu! Trta tu že od starorimskih časov raste na zanjo idealnih tleh in pod vplivom celinskega podnebja.
Dežela slovi po elegantnih belih vinih mednarodnih sort in nekaterih avtohtonih. Najbolj razširjene bele sorte so Laški rizling, Sauvignon, Renski rizling, Chardonnay, regionalni posebnež Šipon, Rumeni muškat, Zeleni silvanec ter avtohtona sorta Ranina. Med rdečimi vrstami so zastopane zlasti Modra frankinja, Modri pinot in Žametna črnina. Prekmurje je pokrajina predikatov in penin, ki imajo v Sloveniji dolgo tradicijo. V Gornji radgoni se klet penin razvija že od leta 1853. Radgonske penine so za Slovence klasika, pridelovalci iz naše pokrajine pa so pogosto prijetno presenečenje. Predikatna vina so vina, ki jim posebno kakovost dajejo svojevrstni pogoji zorenja in pridelave: pozne trgatve, jagodni in suhi jagodni izbori, pridelava iz grozdja ki so ga vinogradniki pustili zmrzniti na trti pa imenujemo Vino ledene trgatve.
PODNEBNE ZNAČILNOSTI.
Podrobnejša podoba klimatskih razmer je izdelana na osnovi podatkov vremenoslovne postaje Lendava, ki leži na nadmorski višini 236 m na pobočju Lendavskih goric. (Opozarjamo, da so postajo nekajkrat prestavljali.)
TOPLOTNE RAZMERE
Pri vinski trti je kakovost grozdja in s tem vina — odločujoče odvisna od toplotnih razmer. Najkvalitetnejša vina v tako imenovanem severnem evropskem vinorodnem rajonu so tam, kjer so srednje letne temperature med 10 in 11° C, oziroma tam, kjer dosežejo srednje temperature v treh letnih mesecih (junij, julij, avgust) 20° C in več. Za ugodne toplotne razmere za gojitev vinske trte se štejejo še srednje letne temperature med 9 in 10° C. V takih pokrajinah nastopajo često med posameznimi leti precejšnje razlike, to pa pomeni nihanje kvalitete pridelka.
Kvalitetno vinsko letino zagotavlja več kot 40 dni z dnevno temperaturo nad 25° C. Za uspešno rast vinske trte in tudi drugih zahtevnejših kulturnih rastlin pa niso pomembne samo srednje letne temperature, temveč tudi temperature v posameznih obdobjih rasti.
V naših klimatskih razmerah poteka letni biološki ciklus vinske trte v Lendavskih goricah, po naslednjih fenofazah:
Solzenje — prvi znak novega letnega življenjskega obdobja — se prične, ko dosežejo srednje dnevne temperature vsaj 6—8° C. Takšno stanje nastopa v Lendavskih goricah običajno v začetku marca, včasih pa tudi že v zadnji dekadi februarja . Ker je to obdobje temperaturno zelo nestalno, saj prihaja često do bistvenih padcev temperature in nemalokrat zapade vmes celo sneg, je proces solzenja večkrat prekinjen. Praviloma opravimo rez vinske trte pred začetkom solzenja.
Brstenje pomeni prvi začetek rasti. Prične se takrat, ko se dvigne povprečna dnevna temperatura do 10° C in več. Takšno stanje nastopa v našem primeru običajno v prvi polovici aprila, v zgodnjih pomladih že zadnje dni marca, v poznih, kot sta bili leti 1962 in tudi 1984, pa šele v drugi polovici aprila.
Rast mladik poteka v dveh fazah: prva traja do cvetenja, ko se začasno prekine, in nato do avgusta, ko rast preneha. Takrat trto tudi »vršičkamo«. Rast mladik je različno intenzivna, odvisna od temperatur. Te so najugodnejše, če znašajo od 12—16° C.
in njegov potek je odločujoč faktor za količino pridelka.
Za cvetenje so najugodnejše povprečne dnevne temperature okoli 16° C, minimalna pa mora biti vsaj 13° C. V Lendavskih goricah prične torta cveteti običajno zadnje dni maja ter se ob neugodnih vremenskih razmerah zavleče tudi do konca junija. Seveda je čas cvetenja odvisen tudi od sorte. Najintenzivnejše je cvetenje običajno v prvi polovici junija, ko so povprečne temperature med 16 in 17° C (povprečje junija je 18° C). Daljše deževno obdobje in nižje temperature v tem času lahko povzročijo občutno škodo, saj se cvetje osuje in grozdje ne »zaveže«.
Rast jagod se začne brž ko je oploditev izvršena, torej takoj po končanem cvetenju. Čas, da jagode zrastejo, je pri posameznih sortah različen. Grozdna jagoda potrebuje, da povsem doraste, okrog 550° C toplote. V našem primeru traja najbolj intenzivna rast jagod ves mesec julij; v tem mesecu pa imamo v povprečju nekaj nad 580° C, torej dovolj, da jagode povsem dorastejo že meseca julija. In res se pri ranih sortah konča rast že okoli 20. julija, pri poznih pa se zavleče do prvih dni avgusta. Vse velja za tako imenovane normalne letine.
Dozorevanje jagod se začne potem, ko dorastejo. Kot prvi znak dozorevanja se pokaže spreminjanje osnovne barve in meščanje jagod. Zorenje traja pri različnih sortah različno dolgo. Večina sort, ki jih gojijo vinogradniki v Lendavskih goricah za predelavo v vino, doseže v normalnih letinah tehnološko zrelost v začetku oktobra.
Dozorevanje lesa in odpadanje listja se začne že v času dozorevanja jagod, konča pa takrat, ko padejo povprečne dnevne temperature pod 10° C, to je v našem primeru praviloma v zadnji dekadi oktobra. Odpadanje listja pomeni konec letnega vegetacijskega procesa. Začne že v prvi polovici oktobra in traja do začetka novembra.
Letni vegetacijski ciklus vinske trte traja v Lendavskih goricah pri različnih sortah vinske trte od 165 do 210 dni. Poleg tega je dolžina vegetacijskega ciklusa odvisna od toplote in vlage, trsne podlage ter pedoloških in mikroklimatskih razmer.
Z dolgoletnimi izkušnjami in novejšimi ampelografskimi raziskovanji je dokazano, da je za normalno dozorevanje grozdja potrebno povprečno od 2800—3200° C, odvisno od sorte, vendar pod pogojem, da je v zraku in v zemlji minimalno potrebna količina vlage. V Lendavskih goricah dosega vegetacijsko termijska konstanta v povprečju 3390° C in je višja od tiste v Jeruzalemu. To pomeni, da v normalnih letinah tudi normalno dozorijo vse srednje pozne sorte (laški rizling, šipon) in dajejo kvalitetni pridelek.
V hladnejših letih, ko doseže termijska konstanta samo okoli 2900° C, je pridelek slabše kvalitete, vendar še vedno dober; le v izjemno slabih letih (pozna pomlad, hladno in deževno poletje ter jesen) je vinski pridelek slab. Zato pa je v izjemno ugodnih letih (zgodnja pomlad, toplo poletje in jesen), ko doseže vegetacijsko termijska konstanta 3400° C, vinski pridelek izredne kakovosti (primer leto 1983).
Temperaturo nad 10° C imenujejo Blagonravov, temperaturo nad biološko ničlo, dneve s takšno temperaturo pa aktivne dneve. Če pomnožimo število aktivnih dni v vegetacijskem ciklusu vinske trte (od 165—210) s povprečno temperaturo zraka v sedmih mesecih vegetacije (april—oktober), dobimo vsoto aktivnih temperatur, ki je praviloma blizu vegetacijski termijski konstanti. V Lendavskih goricah nam da takšen izračun naslednji podatek:
15,8 X 210 = 3318° C; 15,8 X 165 = 2607° C. Tudi pri najkrajši rastni dobi (165 dni) lahko dajo ranejše sorte srednje dober pridelek. Sicer pa vidimo, da nam izračun vegetacijske termijske konstante in vsote aktivnih temperatur dajeta zelo podoben rezultat, ki je nadpovprečno ugoden.
Naši vinogradniki s pridom koristijo dane naravne možnosti. Naj spomnim, da se je lendavsko vino pilo ob razglasitvi naše Republike (Kiraly), da smo na sejmu vina Vino Ljubljana imeli vino Šipon ki je dobilo 94 točk (Levačič), na Radgonskem sejmu so naša vina kar nekajkrat bila proglašena za Prvaka sorte (Kepe, Rožman, Ščernjavič ...), imamo Kmetijsko gospodarstvo Lendava, imamo Grajsko Klet, imamo lastno polnilnico … Ta generacija je pustila odlične temelje za prihajajočo generacijo, za nadaljnji razvoj vinogradništva v Lendavi.
Tukaj je nekaj vinarjev, katerih vina morate poskusiti!
Hiša vina Cuk je ena družinska vinogradniška kmetija, ki jo vodi mlada generacija, za klet pa še vedno skrbi oče “Lajči”. Vinska klet je dopolnila svojo ponudbo z prenočitvenimi kapacitetami, hladnimi narezki in pereci, degustacijami … Prodaja svojo lastno zgodbo in znamko, prepoznavno z značilnim metuljčkom. Obdelujejo vinograde pod kapelico Sveta trojica, kjer se nahaja mumija vojščaka Hadika, po kom je dobilo ime njegovo vino Hadikova kri. Zanimivo vino! Velikokrat ga vidim kako obdeluje vinograd. Za njegova dela v vinogradu bi rekel da ga obdeluje po Luninem koledarju!!!?
Vinska klet Kelenc je dober primer, ko mlade generacije nadaljujejo tradicijo vinogradništva. Klet vodi Darko, ki nadaljuje tradicijo ročnega obdelovanja vinogradov z vpeljevanjem novih tehnologij in trendov v vinarstvu. Sodobno urejena klet prideluje sortna bela in rdeča vina, ter belo in rdeč zvrst. Kot pove lastnik: “ Vsako vino je poglavje zase! Naša vina so sadna z izraženo sortno cvetico, prijetno kislino, zmernim alkoholom in svežino. Vina so prijetna in pitna, ter za vsako priložnost.” Zelo dobro so sprejeta vina: Light wood, Dark wood ter Modri poljubček!
Vina Krampač je družinska vinogradniška kmetija, ki stremi k pridelavi vin izključno iz lastnega grozdja. Obdelujejo okrog 10 ha vinogradov zasajenih z pretežno belimi sortami. Osnovno vodilo je kvaliteta, tipična sortna lastnost in pečat vinogradnika in vinarja.
LENDWINES je zloženka iz besed Lendava in wine. Pod blagovno znamko se je združilo več majhnih vinarjev, katerih cilj je ohranjanje majhnosti, butičnosti in kakovost. Njihova vztrajnost, sledenje viziji in zapriseženost kakovosti so hitro nagrajeni! Narejen je prvi veliki korak: bronasta kolajna (87 točk) na Decanter World Wine Awards (Laški Rizling 2018)!
"Otok vina v morju žita" Grajska klet Lendava ki jo je leta 1716 dal zgraditi grof Esterhazy. Po odhodu Turkov je na lendavskem območju spodbudil obdelavo vinogradov. V prenovljeni degustacijski dvorani vam ponudijo strokovno vodene pokušnje palete njihovih vin vrhunske kakovosti, ter vas popeljejo po vinski kleti in vam predstavijo tehnologijo pridelave njihovih vin. Leta 1977 je nastala njihova blagovna znamka lendavskih vin "Grad Lendava". Posebnost kleti je zvrst "Grajsko vino" ter "Penina" pripravljena po klasični metodi. Glavni sestavini vina sta Laški rizling in Šipon. Od leta 2016 je Grajska klet v lasti Kmetijskega gospodarstva lendava d.d..
Vinogradništvo Smej je še en primer, kjer mlada generacija nadaljuje tradicijo vinogradništva.Zgodba v katero je vpeta cela družina, se je začela leta 1992. Lično zgrajena vinska klet z izjemnim pogledom na okolico, ponuja Laški rizling,Kerner, Beli pinot, Šipon, Renski rizling, Rumeni muškat, Chardonnay in Sauvignon. Znani so po predikatih in odlični domači kuhinji.