”Garažna vina” v Lendavi?

Kaj Pomeni in od kod izvira izraz “garažna vina”? Kako se ocenjuje kakovost teh pridelkov?

Garažna vina nimajo nič opraviti z avtomobilsko garažo. Ne jemljite izraza preveč dobesedno: vina niso niti vinificirana niti shranjena na parkirišču. Prej to razumite kot visokokakovostna vina, ki jih vinarji ročno pridelajo v majhnih ali zelo majhnih količinah.

Za kaj pravzaprav gre?

Vse se je začelo, ko je Jean-Luc Thunevin, lastnik zdaj znanega Chateau Valandraud v Saint-Émilionu v Bordeauxu, leta 1991 pridelal svoje prvo vino iz vinograda, velikega le 60 hektarjev, v nakladi le 1500 steklenic - v najeti garaži ! Čeprav je uporabljal izraz "microchâteau", so novinarji njegovemu vinu dali posmehljivo ime "vin de garage" in pridobil je sloves pionirja "garažnega" gibanja (Les Garagistes). Ko pa je Robert Parker dal tistemu "garažnemu vinu" letnika 1995 višjo oceno kot legendarnemu Petrusu, je hudič vzel šalo.

Po podobnem modelu (majhni vinogradi in izjemno nizki pridelki) so se na trgu začela pojavljati celo nekatera vina iz znamenitih kleti. Neuradno razvrstitev “garažnega vina” so sprejeli brez težav, saj so jih brez težav prodajali po za marsikoga šokantno visokih cenah. Je pa prvi Valandraud iz leta 1991, denimo, stal le okoli 13 današnjih evrov za steklenico, tako da danes isti letnik (nekaj steklenic se še najde) stane - 610 €!

Medtem sta Valandraud in La Mondotte leta 2012 napredovala v Premier Grand Cru Classé Saint-Emilion, ne veljata več za garažna vina, a imajo številni vinarji v Bordeauxu zaradi njih grenak okus v ustih. Fenomen “garaž” je pretresel Bordeaux, predvsem pa Saint-Emilion, kjer se je vse začelo. Ne zato, ker je nekdo uspel pridelati vina v smešnih razmerah ali ker je to vino doseglo visoko ceno, ampak zato, ker so bila ta vina iz nerazvrščenih vinogradov, torej iz nepriznanih terroirjev. Francoski novinar je v zvezi s tem konec 90. let prejšnjega stoletja zapisal, da je za Bordeaux enako, kot da bi sredi Vatikana odprla svojo pisarno sekta scientologov.

V tem času so šle “garaže” še korak dlje in začele zmanjševati pridelek v svojih miniaturnih vinogradih, včasih v skoraj nesmiselnih razmerjih po 1500 litrov vina na hektar. Hkrati so ta vina postajala vse dražja, kar je preprosto razjezilo večino bordojskih vinarjev, pa tudi številne novinarje, ki so kritizirali "garaže", češ da ne delajo vina za pitje, ampak za bizarne zbirke bogatašev.

Številni menijo, da je minilo pet minut “garaškega” praznovanja in da je še vedno le gibanje “devetdesetih” . Kot da je večina pionirjev tega gibanja danes uveljavljena na redni vinski sceni Bordeauxa. Robert Parker je denimo, ko je bil še aktiven, na seznam 150 najboljših bordoških vin letnika 2006 uvrstil kar 30 “garažnih” vin! Pred tem je vodilni francoski vinski kritik Michel Bethan pohvalil "garažna" vina iz leta 2004. Ko so Parkerja vprašali, ali meni, da je vse to z "garažami" res smiselno, je odgovoril: "Najboljša med njimi bodo preživela."

In kar zadeva pionirje tega gibanja, Château Valandraud težko štejemo za "garažo". Danes je to vinska klet s približno 20 ha vinogradov, popolnoma sodobno opremljena, z najnovejšimi rezervoarji za vinifikacijo, mizami za izbor grozdja, s številnimi novimi sodi. Jean-Luc Tunevan hrani spomin na svoje "garažne" dni v vinu, imenovanem "Bad Boy", kot spomin na vzdevek, ki mu ga je dal Robert Parker: "Bad Boy iz Bordeauxa".

Gibanje Les Garagistes pa je prečkalo ocean in našlo svoje mesto v Novem svetu. Tam, v Kaliforniji, je v Paso Roblesu celo vinski festival, imenovan "Garagiste Festival". Nekaj let nazaj je na njem sodelovalo več kot 360 kleti!

Naj dogajanja prenesem v naše vinograde?

Neuradno, obdelujemo 500 ha vinogradov. Če razdelite površino vinogradov na število lastnikov, nam podatek pokaže da posameznik v povprečju obdeluje manj kot 1 ha (cca. 0,9 ha). Klima in mikroklima: idealni. Lege med najboljšimi v Evropi. Sortni izbor odličen. Pedološka karta nam prikaže raznovrstnost sestave tal primerno za gojenje veliko raznovrstnih sort trte (žal, pa smo etiketirani da gojimo trto iz nepriznanih terroirjev). Zaradi malih površin in strmih pobočij se vinogradi obdelujejo ročno. Vse več vinogradnikov daje prednost kvaliteti kot kvantiteti. Nekateri celo preveč! Kar se tiče cen, so lendavski vinogradniki vedno dobro cenili svoj pridelek. Glede besed in številk na uradnih ocenjevanjih pa tole: v preteklih dveh desetletjih je generacija takratnih vinogradnikov letvico kvalitete dvignila kar visko. Generacija današnjih vinogradnikov pa jim uspešno sledi. Že se vidijo obrisi treh/štirih pridelovalcev ki so gonilna sila na tem področju.

Zajeten šop priznanj in medalj iz največjih ocenjevanj so že spravili v žep!

So to prvi primeri Garažnih vin pri nas, ali se samo rabim zbuditi?

"Garažisti" so več kot živi.

Prevedel in zapisal: Krešimir Dobranić, Vinski svetovalec